Že sredi tedna sem klical Janeza, kam je namenjena druščina za konec tedna. Ni bilo še nič določenega, pa tudi kandidatov za kakšno turo ni bilo, ker je čas kolin in so bili vsi možni kandidati čez vikend zaposleni. Vseeno sva se dogovorila, da bo nekaj naštudiral, pa tudi če greva sama. In res, v soboto je padel predlog, Gradiška tura. No, snega ne bo, bomo pa malo poplezali. Veliko poletnih tur zahteva vsaj osnovne plezalske veščine in samovarovanje.
Okrog osmih smo bili Jožica, Janez in jaz opremljeni za osvojitev Gradiške ture. Stena je lepo zavarovana, ne pretežka, vereme je bilo kot naročeno za nas, razgledi pa že kar malo kičasti. Ker smo bili sami, smo imeli vso steno zase in lepo po šolsko smo se povspeli na vrh in pot nadaljevali do Abrama, kjer smo se podprli s čisto svežim "štrudljem". Na koncu pa še sprehod do avta in tako se je končala še ena lepa tura. Prehodili smo dobrih 15 km in se povspeli skoraj kilometer visoko.
Hvala za ogled in na svidenje do prihodnjič! :-)
