sreda, 2. december 2015

Bled in Bohinj

V četrtek sta se nama najavila prijatelja iz Hrvaške, da bi se po res dolgem času enkrat za razliko srečali pri nama v Sloveniji. Takoj smo bili sklepčni in v petek zvečer smo sedeli pri nas doma za mizo in delali načrt za naslednji dan. Predlagala sva izlet na Bled, naprej do Bohinja, zvečer pa še ogled praznično razsvetljene Ljubljane. Predlog je bil enoglasno sprejet in v soboto je bila akcija.

Kjerkoli na Bledu si, se nad tabo ponosno šopiri Blejski grad.

Od koderkoli se obrneš proti jezeru, te pozdravi otoček s cerkvico.

Težka je odločitev, kdo je lepši. Grad, ...

...ali jezero z otočkom.

Mi smo se odločili za jezero, ...

..., zato smo se povzpeli do gradu in ga občudovali še iz vrha. 

Z gradu je, med drugim, čudovit razgled na našega očaka, Triglav.

Tudi sam grad ni od muh.

Pogled pa še kar uhaja na jezero.

Kaj pravite, kam je obrnjeno tole okno? :-)

Vinska klet je lepo založena, tokrat smo ostali zgolj pri ogledu...

Počasi bo potrebno pripraviti smučke.

V Bohinju otoka res da nimajo, imajo pa zato lepo jezero z veliko račkami, ...

... in največkrat fotografirano cerkvico.

torek, 17. november 2015

Kuk, Vodice, Preški vrh, Sveta Gora

Sobota in zadnja vodena tura gorniškega kluba Limberk za letos. Tokrat smo se podali na južni rob Banjške planote. V tem delu Slovenije je pred sto leti divjala ena največjih morij na naših tleh.
Sprehajali smo se po tamkajšnjih bojiščih Soške fronte.
Vsi tamkajšnji hribi so prepredeni z jarki in rovi, kjer se je prelilo mnogo krvi in pomrlo ogromno mladih ljudi. Redki so, ki tukaj ostanejo ravnodušni. Benjamin Čern, ki nam je bil vodič, sicer pa je član GK Gornjesoške doline je zelo dobro opravil svojo nalogo. Za konec pa se je izkazala še njegova soproga, ki nas je pogostila z okusno joto in grgarskim kolačem.



























nedelja, 8. november 2015

Kališče, 1534 m

Vremenska napoved za soboto je bila dobra. Ne dobra, bila je odlična in odločitev je padla zelo na hitro. Dom na Kališču.
Že zjutraj je bilo nebo brez oblačka, skozi Ljubljano tradicionalna megla, Gorenjska pa spet "šajba".
Parkirala sva v Bašlju in se zapodila v hrib. Nekaj časa sva sicer hodila po senci, ker je bilo sonce še za hribom, kmalu pa se je povzpelo in pričelo prijetno greti. Vso pot sva prehodila v kratkih rokavih in bila razočarana, ker so kratke hlače ostale doma. Na vrhu pa-ALELUJA. Meglice po dolini so bile kot v kakšnem kičastem filmu. Kar nekaj časa sva sedela in se opajala,
Ko sva se vračala v dolino sva srečevala še cele procesije ljudi, ki so se pomikale proti vrhu. Izbira je bila nedvomno prava. Hoja je bila prijetna, tehnično nezahtevna, pot pa vzorno označena. In če se še spomnimo, da smo bili 7. novembra, verjetno sploh vsi ne boste verjeli, da je to sploh možno.


Celotna pot poteka po gozdu.
Gozd se kar na nekaj mestih razpre in pred nami so čudoviti razgledi.
Če pa je v začetku novembra še vedno poletno vreme, je to še toliko lepše. 
V dolini megla ustvarja čudovite prizore.
Ste pozabili uro doma? Ni problema...
Najlepše je v hribih, ko te ves dan spremlja senca.
Tudi na pošast, ki se je zagledala v dolino, sva naletela.
Ko se dvigneš nad gozdno mejo, se odpre takle pogled, ... 
... nad nami pa vrh in planinski dom, ki kraljuje na njem.
Še vsi pomembni podatki.
Tukaj pa zmanjka besed ...






Nad Kališčem se dviga mogočni Storžič. 
Triglav se zdi tako blizu, da imaš občutek, da bi lahko kar skočil nanj. 
Prizori se menjajo, kot bi gledal foto predstavitev.
Nisem se mogel zadržati, da ne bi še enkrat pritisnil.
Še en pogled na drugo stran, ... pa domov.