V nedeljo je bila organizirana tura v Avstrijo na tri tisočak, Ankogel. Ker pa je bila za vikend vremenska napoved slaba, je bila tura odpovedana. Bilo je malo razočaranja, saj bi bila to moja prva tura preko 3000 m. A ni dolgo trajalo, saj sva se že zvečer slišala z Andrejem, ki naju je povabil v Kranjsko Goro. Seveda je predlagal, da bi lahko mimogrede zlezli še na kakšen hrib, saj bodo nevihte tako in tako popoldne, ko bi bili mi lahko že nazaj. Seveda naju ni bilo treba prositi.
V nedeljo je bilo spet zgodnje vstajanje in vožnja na Gorenjsko. Ceste so bile že zgodaj zjutraj polne vračajočih se tujih turistov. Že pred sedmo zjutraj smo se odpravili proti Vršiču, seveda z avtom, od tam pa je bil naš cilj Mala Mojstrovka. Odločili smo se za malo plezanja po Hanzovi poti, nazaj pa po drugi strani spet na Vršič. Dan je bil kot narejen za v hribe. Sončno, jasno, toplo in ne prevroče. Bilo nas je polna pot, kot pisane mravlje, ki lezejo v hrib. Kljub temu ni bilo čutiti pretirane gneče. Lepo smo napredovali proti vrhu, ga osvojili in se na vrhu smejali ovcam in žrtvam, ki so branile svoje sendviče pred njimi. Kmalu smo se odpravili proti dolini, saj so se po okoliških vrhovih že začele zbirati meglice. Tudi pot v dolino je potekala brez težav, edino kar je, se precej bolj vleče kot gor po plezalni. Je pa treba pohvaliti skrbnike poti, da so naredili veliko uslugo, ko so uredili lep del poti od grebena proti dolini ob melišču in jo opremili z novo jeklenico, ki zelo olajša spuščanje. Obenem je pot tudi veliko varnejša, kot bi bila brez tega posega. V dolini, to je na Vršiču je bilo ob našem prihodu z vrha peklensko. Bilo je peklensko vroče, peklensko polno vsepovsod, zato smo se kar hitro odpeljali v dolino. Nebo je bilo ob našem prihodu v Kranjsko Goro že kar lepo polno zloveščih oblakov, ki pa so se na koncu dokaj ponižno razpodili in vreme sploh ni bilo tako slabo. Preživeli smo še en lep dan v hribih. Andreju hvala za lepo, na hitro pripravljeno turo. Seveda se priporočava še za kakšno, nekaj gorskih lepot pa sem ujel tudi v objektiv in z veseljem vam jih pokažem. Pa hvala, da si najdete čas, da me spremljate.
|
Na Vršiču so nas pozdravili prvi sončni žarki |
|
Jutro je bilo čudovito, tudi zaradi lepe narave okoli nas |
|
Mi štirje... |
|
Mi smo izbrali tisto s trikotnikom, ki pomeni malo težjo varianto |
|
Kmalu se nam je pokazal današnji cilj, Mala Mojstrovka ( vrh v sredini ) |
|
Če dobro pogledate, boste lahko videli, da v teh skalah kar mrgoli življenja |
|
Nadeli smo si vso potrebno opremo in se pognali proti vrhu |
|
Pot je zelo dobro označena in opremljena s klini in jeklenicami |
|
Tukaj pomisliš, da bi bilo dobro, če bi kdaj izpustil kakšno sladico po kosilu |
|
Pogled nazaj |
|
Če nimaš težav z višino je to en čisti užitek |
|
Pogled na Kranjsko Goro, seveda močno približana |
|
Tukaj hiteti ni ravno priporočljivo |
|
Veličastni razgledi, za katere se je potrebno malo potruditi |
|
Planica s svojimi lepoticami. Seveda ni tako blizu |
|
Spet mi štirje... |
|
Res nas je bilo veliko... |
|
Temu se pa lahko reče pozdrav z gora |
|
Težko je prešteti vse ljudi v steni,a na hitro ocenjeno, bi si upal trditi, da nas je bilo kar kakšnih sto na kupu |
|
Mogočni Mangart |
|
Jalovec si je nadel kapo iz oblaka, ki ga je skoraj celega skril |
|
Tik pod vrhom |
|
Ovce pravijo, da če je zadosti planincev, travo lahko mirno ukinejo. Hrana iz nahrbtnika jim je veliko bolj všeč... |
|
Uživanje... |
|
Da ne bo kdo rekel, da nisem bil na vrhu |
|
Manekenka |
|
Mangart z vrha |
|
Še enkrat Planica, kot se vidi z vrha |
|
Pogled nazaj na prehojeno pot |
|
Proti Vršiču |
|
Pot takoj z vrha. Po velikih skalah posutimi z gruščem močno drsi in potrebna je velika previdnost |
|
Tudi pri spuščanju nismo bili osamljeni |
|
Kar dolgo se spuščamo po grebenu |
|
Pogled nazaj proti vrhu |
|
Avto nas še čaka |
|
Vršiški čebelnjak od daleč |
|
Po levi strani grape vodi v dolino zelo lepo urejena pot, ki je videti čisto na novo obnovljena, ali pa celo narejena na novo. Tega nisem preverjal, je pa spuščanje kljub neugodnemu terenu hitro in varno |
|
Brez srčka skoraj ne gre |
|
Pogled nazaj proti grebenu |
|
In za konec še vršiški čebelnjak od blizu |
Prijetna družba, vreme odlično, vsi zadovoljni... več kot dobri razlogi za lepo nedeljo... Se še kaj oglasim...