ponedeljek, 27. junij 2016

Veliki Bokolj, 274m

Veliki Bokolj je najvišji vrh otoka Pašmana. Višina res ni njegov največji adut, so pa zato razgledi fenomenalni.

Nekdo se je zelo potrudil.

Klanec je kar konkreten. Začne se z asfaltom, potem je beton, na koncu pa makadam.

Tole je pogled na Zadar.

Biograd na moru

Vamo, tamo....

Škoda, da se ne da s fotografijo prenesti še vonjav.

Dugi otok in Kornati



Dugi otok in še več Kornatov.

Mali Bokolj s cerkvico

Predvsem zaradi tega sva se podala na hrib.

Vedno gre za eno in isto stvar, pa vseeno ni dvakrat enako.

Ni bilo ravno popolno, je bilo pa vseeno vredno truda.

Domov pa tokrat za spremembo s trajektom.

četrtek, 23. junij 2016

Skok v vodo iz Mostarskega mosta


Bosna in kos Dalmacije, 2. del

Iz Travnika sva se odpeljala do Sarajeva. Vedno, kadar naju pot zanese v ta del Bosne, se obvezno sprehodiva po Baščaršiji, ki je bila zgrajena v 15. stoletju, kot tudi preostali del starega Sarajeva. Med zadnjo vojno je bila močno poškodovana, vendar je zdaj lepo obnovljena in urejena. 

Tipična Sarajevska razglednica

Ne ravno domiselni spominki

Katoliška cerkev v središču mesta


Soseda


Večina balkanskih mest ima brezplačno tekočo pitno vodo na večih koncih mesta


V opomin ...






Po mestu vozi tramvaj. Veliko jih je podarjenih, zastareih iz ostalih Evropskih mest. Slovenski proizvodi pa so zelo cenjeni.

Legenda pravi, da kdor pije vodo iz starega vodnjaka na koncu Baščaršije se bo zagotovo še vrnil v Sarajevo
Tole vem, da ni San Francisco, ...

... tole mi je pa bilo in še zdaj mi je všeč
 Najina zadnja postojanka pred morjem je bil Mostar. Vrabci na drevju čivkajo, da je mesto najbolj poznano po starem , lahko rečemo, tudi novem mostu. V Mostar se vračava že več let in glede na to, kako je bil uničen med zadnjo vojno, se zdaj skoraj ne opazi, da je bilo kdaj kaj narobe z njim. Edino, ko se pogovarjaš z domačini, jim vidiš na obrazu, da so bili to resnično časi, ki bi jih bilo najlepše izbrisati iz spomina.



Vsepovsod po Bosni, kjer je divjala vojna, se še zmerom najdejo podobni prizori

Novi stari most. Poleti moraš imeti že kar malo sreče, da ga vidiš praznega









Vročina pa neznosna...

Tudi skok z mosta smo videli

Iz Mostarja sva se odpravila proti morju. Tik pred vstopom v Hrvaško, natančneje, 10 km od Međugorja sva se ustavila ob reki Trebižat, da si pogledava slap Kravice. Slap je širok 120 m in visok okrog 28 m. Ob cesti je urejeno parkirišče, za ogled slapa pa je potrebno plačati nekaj mark vstopnine. Ker sva bila precej pozna, so naju varnostniki spustili notri brez vstopnine. Od parkirišča vodi do slapa betonska pot, na koncu pa se do njega spustiš po stopnicah. Slap je res lep, še posebej ob sončnem zahodu, kot sva ga doživela midva. Najbolj zanimivo pa je to, da ni nikjer nobene ograje, nobenega varnostnika, nobene table, ki bi preprečevala približevanje slapu. Vsi smo se kopali, nekateri so celo plezali po slapu, se spodaj tuširali... Kakorkoli, čudovita izkušnja.










Naslednjih nekaj dni pa sva preživela v avtokampu v Krvavici, ki se nahaja 3 km od Makarske. Kamp je odprt šele zadnjih nekaj let. Družina, ki ga upravlja je zelo prijazna in midva sva se že prvič, ko sva se ustavila tu za nekaj dni, počutila kot doma.


























Kot vsak dopust je tudi ta prehitro minil. Na srečo naju samo še nekaj dni loči do novega, to je pa tudi nekaj. Če sem pa komu dal idejo, kako preživeti nekaj prostih dni, sem pa sploh dosegel vse, kar sem želel. Pa lepo se imejte.