Nedelja je in čas je, da spet začnem malo migati. 14 dni sem bolj ali manj preležal v družbi čajčkov in antibiotika. Danes sem šel preveriti, kaj je še ostalo od moje kondicije. Nekaj je še, bo pa treba spet malo pomigati.
Ne prav zgodaj zjutraj sem se odpravil proti Pristavi, od tam do Obolnega, najvišjega vrha v naši občini. Prav presenečen sem bil, koliko nas je bilo gori. Iz Obolnega sem se spustil po isti poti, od koder sem prišel in se še enkrat povspel na Pristavo. Iz Pristave pa sem se odpravil do Gradišča in od tam domov. Prehodil sem 20 km, nabral okrog 900 višinskih metrov in hodil dobre 4 ure ( s telefonom). Če bi imel s seboj fotoaparat, bi verjetno zamudil tudi večerjo. :-)
 |
| Prava zimska idila. |
 |
Moj današnji cilj. Desno od vrha se je s prostim očesom zelo dobro videl Triglav, na sliki pa ga je bolj slutiti. Ta bo definitivno ostal cilj za drugič.
 |
| Nič nimam proti motoriziranim ljubiteljem narave, ki me ne ogrožajo ali ne delajo škode. Tale današnji pa mi je naredil uslugo, saj mi je olajšal hojo vse do vrha. |
|
 |
| Kjer štirikolesnik ni mogel, sem si pomagal s srnami. |
 |
| Pogled z vrha. V dolini ob reki Savi očitno niso imeli tako lepega dne. |
 |
| Danes sem hodil po Viridini, Lavričevi, Romanovi poti in krožni poti Prijetno domače. Verjetno bi se našla še kakšna... |
 |
| Počasi proti domu.... |
 |
| Pogled na Metnaj. |
 |
| Še najlepši hrib Gradišče in domov... :-) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar