Grintovec ( 2558 m )

Dogovor je bil, da greva v soboto v hribe. Konkretneje na Grintovec. Spet se je ura oglasila ob treh zjutraj in spet je bilo težko vstati. Hitro sva bila pripravljena za odhod, saj sva že zvečer pripravila vse potrebno. Znesla sva na hitro vse v avto in že sva se peljala proti Jezerskem. Najin današnji cilj je Grintovec. Je najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Nanj vodi kar nekaj poti. Midva sva se odločila za Frischaufovo pot.

Na parkirišče sva prišla že pred peto uro zjutraj, pa je bilo že skoraj polno

Midva sva izbrala srednjo

Pri Andrejevi klopi je bilo še kar temno

Najin prvi cilj je bila Češka koča

Postajalo je vse svetlejše in vrhovi okrog naju so se pričeli nežno barvati

Hudičeva lojtra

Nekaj planinske romantike

Mrzla dolina... 

... in kmalu za njo...

... Češka koča, kjer so se ravno začeli prebujati

Po kratkem zajtrku, sva se odpravila naprej

Danes sva se odločila za 2558 m visoki Grintovec

Nad kočo se začnemo vzpenjati po melišču

Koča je iz minute v minuto manjša

Malo pred vrhom melišča se razcepita poti za Grintovec in Kočno

Pod steno je še kar nekaj snega 

Zagrizla sva v strmino

Pot je sicer zavarovana, je pa bolj malo pletenic, tako, da sva pasove za varovanje imela bolj zaradi lepšega

Ker je pot zelo strma se hitro dvigamo, razgledi pa so enkratni

Na poti ni bilo gneče, zato tudi ni bilo padajočega kamenja

Na določenih delih poti je potrebno biti zelo pazljiv, saj ni nikakršne zaščite, pot pa je krušljiva, ali pa polna kamenja, ki ga lahko zelo hitro sprožimo v dolino

Po časovnici naj bi bilo od koče do vrha 3,5 ure

Pot je zelo lepo označena in ji ni težko slediti

Plezanja kar ne zmanjka

Poskrbljeno je tudi za dekoracijo

Ker se nama ni nikamor mudila, sva hodila lepo umirjeno, brez hitenja in uživala v res lepih razgledih

Na tem delu, nastopi trenutek resnice

Pred vrhom, ki se nam zdi, da je tik za ovinkom, nas pozdravi še dokaj zoprn greben 

Vrh je sicer pred nami, ljudje na njem so pa še vedno drobne pikice

Mlinarsko sedlo in na koncu Grintovec

Samo še malo...

In pogled v dolino

Vrh po slabih petih urah hoje

Saj vsi vemo, kaj bi moralo pisati

Nekaj posnetkov z vrha

Tale Krvavec je precej približan

Takole pa dejansko izgleda

Poziranje na vrhu

Pripodile so se čisto nedolžne meglice, ki so v slabih dveh urah čisto skrile vrh

Bivak pod Kočno

Počasi sva se odpravila v dolino

Nič hitreje nisva napredovala kot v klanec, saj je pot krušljiva in tudi kakšen kamen se hitro odkotali proti dolini

Uživanje ob razgledu

Vrh nama je vzela megla

Pogled nazaj

Počasi in previdno

A nismo lepe?

Prvi del melišča je material droban in lahko kar hitro napredujemo s spustom. Bližje koči pa postane pot kar težavna 

Malo pred kočo so nas pozdravile ovce

Pri koči sva si privoščila zadnje koščke "štrudla", ki jim je še ostal in se malo pomartinčkala

Ostalo nama je še za kakšno uro hoje do avta. Za celotno pot z vsemi počitki sva porabila dobrih 11 ur. Glede na to, da se do zadnjega trenutka nisva mogla odločiti, katero pot bi izbrala, sva si bila na koncu enotna, da je bila končna izbira odlična. Še bova prišla v te konce.