Stalnica letošnjega leta je, da se prireditve, take in drugačne, prestavljajo iz meseca v mesec, ali pa se celo odpovedujejo. Tudi v našem gorniškem klubu ni kaj dosti drugače. Res je, da se naše aktivnosti odvijajo na prostem, v manjših skupinah, a kljub temu nam je "gospa Korona" dodobra premešala koledar naših prireditev. Po koledarju bi morale biti za nami že štiri prehojene etape, mi pa smo komaj pri drugi, ki smo jo prehodili namesto 28. marca, 3. oktobra.
Zbrali smo se pri cerkvi sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki. 21 se nas je lotilo druge etape, ki poteka od Kostanjevice na Krki do Hrušice.
Za vse, ki vas zanima točen zemljevid trase, naj povpraša strica Gugla. Jaz bom zapisal moje vtise s poti.
Že več kot teden pred našim romanjem so vsi vremenoslovci točno na našo soboto napovedovali slabo vreme. Ne samo slabo, res slabo. Res, da se je napoved preko tedna spreminjala, a še vedno je bila končna napoved dež. Kolebal sem med ostati doma, ali se opremiti za dež in upati, da so se vremenarji zmotili.
Kakorkoli, v soboto zjutraj se nas je zbralo 21 in moj nahrbtnik, ki je izgledal, kot da grem za cel teden v visokogorje, sploh ni posebno izstopal. Vsi smo se pripravili na dež in upali, da ga ne bo. S hojo smo začeli okrog osmih in dežja ni bilo. Po jutranji megli se je ozračje prijetno segrelo in nahrbtniki so se še povečali. Hoja je bila prijetna in kilometri so kar ostajali za nami. Glede na to, da smo hodili po deželi trte in grozdja ne bi mogli določiti boljšega datuma. Praktično ves čas smo hodili po vinogradih in srečevali pridne ljudi, ki so grozdje trgali, ali pa ga že predelovali v rujno kapljico. Vsi so nas prijazno pozdravljali, nam ponujali grozdje, tudi vina ni manjkalo. Je pa res, da hoja in preveč degustiranja nekako nista za skupaj.
Vsi vemo, da se Slovenija kar nekako skrije na zemljevidu, zaradi svoje majhnosti. Vsi pa vemo tudi to, da kljub svoji majhnosti, čisto nič ne zaostajamo za velikimi, ko govorimo o lepoti narave, ali pa arhitekture. Ravno zaradi teh, velikokrat tudi skritih lepot, priporočam to in podobna romanja ne samo po Španiji, Portugalski, Franciji, pa še kje.Probajmo si najprej pogledati Slovenijo. Verjemite mi, presenečeni boste v kako lepi deželi živimo. Pa vera tukaj ne igra posebne vloge. Bodite romar ali pohodnik.
Začelo se je z vremenom, pa naj še končam z vremenom. Ne morem reči, da nismo imeli dežja, a dobili smo ga samo za pokušino. Nikakor ni mogel pokvariti lepega dne. Nabralo se nam je skoraj 30 km, preko 1000 višinskih metrov in veliko lepih spominov. No, pozabil sem še na nekaj fotk, ki si jih lahko pogledate spodaj. Upam, da se kje srečamo...
 |
Zbiranje romarjev pred cerkvijo sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki
|
 |
V družbi s sv. Jakobom
|
 |
Sveti Jakob
|
 |
Nikar ne recite, da se ne da. Gospa Marija, v rdečem, šteje že kar nekaj let preko osemdeset, pa ni še nikoli rekla, da je nekaj pretežko zanjo. Tudi tokrat je prehodila z nami celo pot.
|
 |
Dolenjska kraljica, Krka, v lepih jesenskih barvah
|
 |
Školjka, simbol Jakobove poti
|
 |
Galerija Božidarja Jakca v samostanu v Kostanjevici na Krki
|
 |
Čebelnjak ob poti
|
 |
Koliko vinogradnikov se je rodilo v tej hiši?
|
 |
Dolenjska zidanica
|
 |
Ponos vsakega vinogradnika
|
 |
Lepi razgledi
|
 |
Lepa cerkvica ob poti
|
 |
Vzorno obnovljena hiša ob poti
|
 |
Školjka na cerkvenem pragu
|
 |
Čebelnjak, ki ča čuva vojak, ...
|
 |
... takoj pod njim pa še eden
|
 |
Dolenjski Lurd
|
 |
Lurška Mati v oltarju
|
 |
Zanimivo predelan sod
|
 |
Opravili so svojo nalogo...
|
 |
Tukaj živijo pridni in delovni ljudje
|
 |
Saj ne rabi komentarja...
|
 |
Kartuzija Pletarje
|
 |
Skromno, pa vseeno lepo
|
 |
Levo, desno...
|
 |
Prikupna družinica
|
 |
Bodoče vino...
|
 |
A je še kaj dodati?
|
 |
Trdinov vrh precej približan
|
 |
O dežju pričajo samo naši prekriti nahrbtniki. Lepo je bilo in verjamemo, da bo tako tudi v naslednjih etapah. Pa hvala Magdi in Samotu za odlično vodenje!
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar