Kamniška koča na Kamniškem sedlu, 1864m

Prvi dan novega leta je običajno čas za spremembe, zaobljube in delanje načrtov za naprej. Ker tukaj že dolgo nisem nič objavil, sem se odločil, da je 1. januar mogoče tisti dan, ko to lahko spremenim.

Že med tednom sva se z ženo pogovarjala, da bi šla za novoletne praznike nekam v hribe. Do silvestrovega popoldneva je ostalo pri tem. Ker je lepo vsaj en dan prej vedeti, kam se podati v hribe in se na njih tudi pripraviti, sva končno določila, kam bi šla. Odločitev je bila Kamniško sedlo. 

Hitro sem preveril vremensko napoved, ki je bila zelo obetavna. Koliko je točno snega nisem ugotovil, sem pa našel podatek, da je obvladljiv z malimi derezicami in pohodnimi palicami. Na hitro sem spakiral nahrbtnik in bila sva pripravljena. Žena me je zapustila kmalu po prihodu novega leta. Jaz sem vztrajal pri televizorju do pol dveh. Potem je tudi mene premagal spanec.

Ura naju je zbudila ob šestih in ne pomnim, kdaj sem se vozil po tako prazni cesti. Okrog osmih sva bila parkirana pri domu v Kamniški Bistrici. Ravno sva se pripravila za hojo, ko je mimo naju pritekel gorski tekač. Tisto kar sem videl, me  je spravilo v smeh. Tekač je imel 1. januarja ob osmih zjutraj na sebi športne copate, kratke hlače, tekaški nahrbtnik, na glavi pleteno kapo in v rokah palici. To je to. Če nič drugega sem bil tisti moment pomirjen, da imam v nahrbtniku čisto vse, kar potrebujeva.

Odbrzel je v hrib in po dobrih dveh urah sva ga srečala še v gozdu, ko se je v isti opremi že vračal z najinega cilja. Moj priklon do tal!

Po gozdu ni bilo snega. Malo pred počivališčem Pastirji (1415 m) pa se je začel. Po odprtem delu poti od počivališča pa je snega ponekod napihanega tudi preko metra. Kljub temu kakšne posebne opreme ne potrebujemo, saj je sneg zaradi res visokih temperatur mehak in kašast. Žena si je nadela male dereze, jaz pa niti tega ne. So pa obvezne palice, ker se je vsaj nazaj grede sneg udiral in bi brez palic bilo težko loviti ravnotežje.

Temperature so bile po moji oceni ves čas okrog 10 stopinj, ko sva sedela pred kočo, pa je bilo vroče celo samo v kratkih rokavih. Ko sva se vozila proti domu je bilo po radiju objavljeno, da je bil za ta čas najtoplejši dan, odkar se redno meri temperatura.

Za turo sva si izbrala idealen dan. Nobene gneče, idealno vreme, pa še čudovito začeto leto. Slike spodaj pa bodo povedale več od vsega pisanja. Hvala, da ste vztrajali do konca in lep pozdrav do naslednjič.